Vsebine

Publikacije

Muzeji s svojimi bogatimi zbirkami in vsebinami od svojih začetkov vplivajo na razumevanje sveta
in pomagajo k interpretaciji dogajanja v družbi, v katero so umeščeni. Danes so v globalnem smislu prepoznani kot obstoječa, idealno pozicionirana, širom sveta razvejana mreža, ki lahko pomembno prispeva k pozitivnim spremembam v svetu. Vedno bolj postajajo prostori družbenega delovanja in pozitivnih družbenih sprememb, kar se odraža v raznolikih in inovativnih muzejskih praksah.

ICOM Slovenija je ob temi mednarodnega muzejskega dne 2023 pripravil Trajnostno muzejsko kavarno, ki je bila izhodišče za pripravo Vodnika za muzejske delavce z naslovom Muzeji in družbeni vidik trajnostnega razvoja.

Nova definicija muzeja

Na generalni konferenci ICOM v Pragi leta 2022 je bila sprejeta nova muzejska definicija. Bila je sprejeta v treh uradnih ICOM jezikih, tj. angleščini, francoščini in španščini.


Nova muzejska definicija se glasi:
“A museum is a not-for-profit, permanent institution in the service of society that researches, collects, conserves, interprets and exhibits tangible and intangible heritage. Open to the public, accessible and inclusive, museums foster diversity and sustainability. They operate and communicate ethically, professionally and with the participation of communities, offering varied experiences for education, enjoyment, reflection and knowledge sharing.”

Prevod v slovenskem jeziku se glasi:
“Muzej je stalna neprofitna ustanova, ki deluje v korist družbe, raziskuje, zbira,
konservira, interpretira ter razstavlja snovno in nesnovno dediščino. Muzeji so
odprti za javnost, dostopni in vključujoči ter spodbujajo raznovrstnost in
trajnostni razvoj. Delujejo in komunicirajo etično, profesionalno in v
sodelovanju s skupnostmi, pri čemer omogočajo raznovrstne izkušnje za
izobraževanje, uživanje, premišljevanje in širjenje znanja.”


Etični kodeks

ICOM-ov Kodeks poklicne etike za muzeje predstavlja temelj ICOM-a. Določa minimalne standarde za poklicno delo v muzejih. Pri včlanitvi se ICOM-ove članice in člani zavežejo zvestobi Kodeksu.
ICOM-ov kodeks muzejske etike je bil soglasno sprejet na 15. generalni skupščini ICOM-a v Buenos Airesu, Argentina, 4. novembra 1986. Popravljen in dopolnjen je bil na 20. generalni skupščini ICOM-a v Barceloni, Španija, 6. julija 2001. Na 21. generalni skupščini ICOM-a v Seulu, Koreja, oktobra 2004 so novi ICOM-ov Kodeks muzejske etike potrdili. Skladno s tem je ICOM, Slovenski odbor v novembru 2004 začel z delom na izdaji najnovejšega Kodeksa v slovenskem jeziku. Izšel je aprila 2005.

Kodeks vsebuje bistvena etična načela, pomembna za poklicno védenje muzejskih delavcev in je orodje in pripomoček poklicne samoureditve na področju javnih muzejskih storitev. Določa minimalne standarde delovanja, za katere naj bi si prizadevali muzejski delavci vsega sveta, hkrati pa določa, kaj javnost lahko pričakuje od muzejskega poklica. ICOM Slovenski odbor je med prvimi ICOM-ovimi nacionalnimi odbori, ki je izdal novi Kodeks v svojem jeziku. Uredili in strokovno pregledali so ga: Jerneja Batič, Ralf Čeplak Mencin, dr. Marjeta Mikuž in Gregor Moder.


Etični kodeks za prirodoslovne muzeje

V četrtek, 10. marca 2016 ob 10.30 je na Ministrstvu za kulturo RS potekala predstavitev novega ICOM-ovega Kodeksa etike za naravoslovne muzeje, ki ga je novembra 2015 izdal ICOM Slovenija v slovenskem prevodu in priredbi.

Publikacija pomeni velik prispevek k vzpostavljanju in določanju etike na posebnih področjih muzejskega dela in védenja. Predstavili so jo dr. Marjeta Mikuž, gl. urednica publikacije, predsednica Etične komisije ICOM Slovenije, Narodni muzej Slovenije, dr. Breda Činč Juhant, članica uredniškega odbora publikacije, Prirodoslovni muzej Slovenije in izr. prof. Bojan Djurić, Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Udeležence sta nagovorila dr. Tanja Roženbergar, predsednica ICOM Slovenije in Primož Hainz, podpredsednik Državnega zbora RS.

ICOM slovenski odbor (ICOM Slovenija) že od leta 1991 deluje v mednarodnem muzejskem svet ICOM, vodilni muzejski svetovni organizaciji kot eden od njegovih številnih nacionalnih odborov in izvaja svoje projekte s podporo Ministrstva za kulturo RS. Ravna se po priporočilih in načelih mednarodnega muzejskega sveta ICOM, ki tudi spodbuja razvoj nacionalnih in poklicnih kodeksov. V ta okvir sodi tudi nov Kodeks etike za naravoslovne muzeje. Vsebina tega kodeksa upošteva temeljna načela osnovnega ICOM-ovega kodeksa muzejske etike (slovenski muzealci so dobili njegovo prvo verzijo 1993, drugo verzijo leta 2005), a ga dopolnjuje in določa natančne smernice, kako ravnati z kulturno občutljivim gradivom, živimi zbirkami, človeškimi ostanki, gradivom sakralnega in arheološkega pomena ter obravnava umik tovrstnega gradiva iz javne predstavitve in daje natančna navodila glede njihovega hranjenja, razstavljanja, vračanja, proučevanja, ravnanja itd. Etične norme, ki jih podčrtuje nov ICOM-ov kodeks etike za naravoslovne muzeje so temeljnega pomena in morajo veljati za delo tudi v drugih muzejih, galerijah, oz. vseh tistih ustanovah, ki se preko svojih zbirk ali drugače srečujejo z občutljivim gradivom.

Za pripravo prevoda novega kodeksa in uredniško delo je zaslužna strokovna skupina v katero so bili vključeni člani ICOM Slovenija (nj. Etične komisije) in člani različnih muzejskih in drugih strok, to so: dr. Breda Činč Juhant, dr. Tomi Trilar, dr. Andreja Breznik, dr. Kaja Širok, doc. dr. Andrej Gaspari, Jerneja Batič, dr. Tanja Roženbergar, Darinka Kolar Osvald, ddr. Verena Vidrih Perko, Maja Hakl Saje. Glavna urednica je bila dr. Marjeta Mikuž, prevod kodeksa pa je zagotovil Sektor za prevajanje na Generalnem sekretariatu RS, izdal in založil pa ga je ICOM Slovenija.


Publikacije


Drugi dokumenti

Resolucije ICOM CC