RDEČI SEZNAM držav Jugovzhodne Evrope
Z veseljem in ponosom vam sporočamo, da je Mednarodni odbor ICOM v sodelovanju s strokovnjaki iz desetih držav jugovzhodne Evrope in koordinatorji iz regije pripravil in izdal Rdeči seznam (RED LIST, https://icom.museum/en/resources/red-lists/), na katerem je 119 predmetov iz 45 muzejev iz širše regije (Albanija, Bosna in Hercegovina, Bolgarija, Hrvaška, Črna gora, Severna Makedonija, Republika Moldavija, Romunija, Srbija in Slovenija).
Pri tem zahtevnem in večletnem projektu sta v imenu ICOM SLOVENIJA sodelovali kolegici Darinka Kolar Osvald, kustosinja in vodja Muzeja slovenske policije, in Maja Hakl Saje, Služba za premično dediščino in muzeje. Pri terenski koordinaciji projekta je sodelovala Alenka Černlič Krošelj, predsednica ICOM SEE. Na tem mestu sem vsem sodelavkam zahvaljujem za opravljeno delo in izdajo tega pomembnega dokumenta.
Podpora objavi Rdečega seznama je konkreten ukrep za zaščito ogroženih kulturnih predmetov in jasno sporočilo mednarodni skupnosti o skupni zavezi k ohranjanju spomina in dediščine regije. Obenem je to pokazatelj predanosti strokovnjakov temu projektu in njihove skupne zaveze k varovanju kulturne dediščine. Objava novega Rdečega seznama ogroženih predmetov kulturne dediščine jugovzhodne Evrope predstavlja dragocen prispevek k varstvu kulturne dediščine. Želimo si, da bo uporaba seznama kot orodja prepoznavnosti odtujene dediščine pomagalo policistom, carinskim uradnikom in vsem, ki se ukvarjajo z ohranjanjem dediščine. Vsi skupaj tudi upamo, da bo seznam postal pomemben in dolgotrajen inštrument v boju proti uničevanju in odtujevanju dediščine, zaščiti našega nacionalnega in svetovnega bogastva, ter zavedanju, da je varovanje kulturne dediščine naše skupno delo.
Vsak dan so nekje po svetu predmeti kulturne dediščine ukradeni ali izropani s ciljem, da se jih nezakonito proda na trgu, kar ima za posledico nepopravljivo izgubo kulturnega gradiva velike zgodovinske in znanstvene vrednosti. V zadnjih letih je nedovoljena trgovina z umetninami in starinami postala resno globalno varnostno vprašanje, ki presega pomen izgube kulturne dediščine.
Naj se na koncu še enkrat zahvalim Darinki Kolar Osvald in Maji Hakl Saje za predano in zahtevno večletno delo. Novemu Rdečemu seznamu želimo uspešno uporabo in pozitivne rezultate v preprečevanju nezakonitega trgovanja in uničevanja kulturne dediščine.
V želji, da bo seznam dostopen tudi v slovenskem jeziku, vas v imenu odbora ICOM Slovenija pozdravljam in želim lep dan.
dr. Kaja Širok, predsednica ICOM Slovenija
Osnovni podatki o uporabi in pomenu seznama:
